Pojoči Kamenčki - O tem in onem
TIŠINA
sredi sivih skal
v nebo kipečih
iz dneva v dan
stoji viharnik
trdno
in
pokončno
uživa v tišini
na jutri
ne misli
samo oblak
en pisan grom
in
trud bo pokončan
samo vihar
in
vse bo preč
tišine
nikdar več
ZABAVA
vzdrušje miruje
teče le vino - teče čas
govoriš velike besede - meni
a nočem ničesar dojemati
zamolkel prostor
glasba dviga utrip
prazne oči strmijo in
brišejo vse pred rdečo steno
cigareta veže trenutke v dolgčas
v meni obup
in še ena noč odhaja v dan
ostaja le pepel
kot vedno
vedel sem
pa kaj...
MORA
Znojim in
premetavam se po postelji.
Groza me je.
Spet sem ubijal,
čeprav vem,
da ne smem -
da nimam pravice
odločati o življenju
in smrti.
Vedno se borim
za mir,
za svobodo duha,
za kraljestvo ljubezni,
za resnico,
ki v srcih ljudi
še ni zaživela.
Danes pa spet ubijam!
V napad!
SMRT komarjem!
SMRT VSEM,
ki mi ne dajo spati!
PISMO
prišel sem
ni ga bilo
pogrešam
želim in hočem
vendar bom
jutri mogoče
mogoče le
dočakal
prispelo bo
vem da bo
njeno pismo
MONOLOG
daj mi en trip
pa bom napisal pesem
želim imeti sladke borovnice
kaj nočeš !?
prav !
pa se ne grem
mogoče se med sabo ne poznamo
to ni biljard
kar misliš da je metla
seveda ga imam
ampak ni moj
rdeča škatlica želi pijače
zakaj si morski pes ne brije dekolte
hočem mir
odjahal bom v kahli
držim ga !
primi !
spet me tepe
kar plavajte
obalo sem ukradel
brez seksa prosim
vzemite banane
le pridi k meni
da ti preštejem ves tvoj klorofil
ne znam ubijati
zato pa lepo pojem
imamo še pred sabo pol noči
nevihta je predivja
prepuščamo se plimi
le plavajmo
dokler so zvezde močne
ODHOD
prišla je ideja
izcimil se je škrat
poreden
hotela je oditi -
brez slovesa
brez kesanja
brez odstopanja...
bilo je pozno
in na oči
mu pade mrak
ve se
pijan je bil
pa res ni čudno
da včeraj
ob polnoči
jo vzel je vrag...
Pojoči Kamenčki - O Pesniku
EGO
Rekla mi je mama:
Sin, ti si neroda!
Res je;
takšen bom ostal.
Oče mi je rekel,
lenuh da sem.
Res je;
imel je prav!
Ti si pesnik!
Beži no, prismoda;
res je,
trudim se, a žal
vem le to,
če bil bi goba,
v gobji knjigi
na trinajsti strani
prijatelj
to bi bral:
majhen, težko opazen,
brez okusa,
pogojno užiten,
slabo prebavljiv,
vendar strašno trdoživ.
Povem ti nekaj lepega ...
POVEM TI
Resnično te ne želim spremeniti
Ker ti zaupam, da veš kaj hočeš
Te ne želim spremeniti
Ker sem se te naučil sprejemati
Takšno kot si
Resnično te želim prositi
Da tudi ti mene ne spreminjaš več
Te želim prositi
Da ne ugibaš kaj mislim
Prositi te želim
Da verjameš samo svojim dobrim občutkom
Tudi takrat
Ko se bodo pota ločila
POKLIČI ME
Pokliči me vedno
Ko misliš name
Saj veš da to potrebujem
Pokliči me
Četudi ni razloga
Če je sploh kdaj lahko tako?
Tako sem sam
V tej množici ljudi
Tako sem sam
Odkar te ni
Tako sem sam
Odkar me ni
NIKOLI NE RECI NE
Nikoli ne reci ne
Ker ti ne bom dal dveh možnosti
Nikar ne dvomi vame
Ker te to uničuje
Ker čreda belih konj hiti
Novemu svetu naproti
V sedlu jaz
V sedlu ti
Ti to ni več dovolj?
IMEL SEM PRIJATELJA
Ne verjameš?
Res sem imel prijatelja
Čeprav se čudno sliši
Imel sem prijatelja, - res
Čeprav sem zdaj stalno sam
Skupaj sva hodila
Po najinih poteh temine
Svetlobo sva videla
Povsod okrog
-----
Odšel sem in ti si jokal
Nisem se več obrnil
A sem vedel vse
Zdaj sem se vrnil
Vedoč, da te ni več
Brez sramu, brez obljub
Samo da veš
Da sem tu
MEDITACIJE POLNE LUNE IN SEVERNEGA KRIŽA
000 - BETEL
leživa na jasi sredi gozda
mesečina polne lune
na popku čutim tvoje lase
galaksije se vrtijo nad nama
tako sama sva
tako sama
vendar skupaj ob robu sveta
pogled ne seže dovolj globoko
da bi zajel veličino
prsa se trudijo zajeti dih neskončnosti
vse tja do severnega križa
nihče ga še ni videl
pa vendar mora biti
nikakor ni mogoče
da svet drži pokonci ena sama laž
modrina migeta
črnina je skrivnostna
le ti in jaz
mar to je vsa skrivnost sveta
I. - SEANSA
tičim v kalni vodi
okoli mene reka
kam nosi tok življenja vse ljudi
nihče se ne ustavi
ne dojame cilja
ki zgine takrat
ko ga že drži
boš pustil toku
naj skrbi za tebe
da te bo butal ob čeri
boš gledal bedo
in se ji boš čudil
dokler ne zgrabi te
in umori
II.- EKSODUS
posadil sem dreves obilo
dva sina dal mi Bog
in knjigo
a zadovoljstva ni
le ena laž več
ki greni
nečimrnost je in
lovljenje vetra
in ni ga kraja
ne početja
da premaga to gorje
III. - FRANCETOVA TRAVMA
Ko brez inspiracije okrog divjam
prijat'ljev sploh ne briga - kam.
Ne marajo sploh vedet zame
in zaradi njih
lahko me kar hudič vzame!
Zato pa zame najti ni smeri.
Kar zna bit’ blizu,
se mi daleč zdi.
In res ne vem,
ne znam,
kako naj sam
dosežem rob poti.
III. - JIN
moj bog je denar
si rekla
on me osrečuje
kadar čutim njegovo prisotnost
in me žalosti
kadar se ne ozre name
le na njegovem oltarju
najdem dovolj okusno
žgalno daritev
veš
poznam tvojega boga
slab bog je to
dobro ga poznam
kajti on je že dolgo moj hlapec
zelo je nezanesljiv
nepredvidljiv
izdajalski
ko ga najbolj potrebuješ
ga ni
ko računaš nanj
ga boš zastonj iskal
zato trdo z njim ravnam
stalno je pod kontrolo
da vsaj nekaj naredi
resnično ti pravim
komaj čakam dan
ko bom lahko nezvestega hlapca odpustil
IV. - BERSEBA
stojim na skali trdni
okoli mene reka
ki nosi nit življenja vseh ljudi
nihče ustavit se ne more
cilja ne dojet
saj zgine takrat
ko moral bi ga ujet
pijem vodo tvojega vodnjaka
ušel sem toku
ne bo me butal več nikoli ob čeri
bom gledal bedo
a ne bom se čudil
vidim vse z duhovnimi očmi
ni človeku dano
čisto vse umeti
tudi pot njegova
trhla je in se gubi
vse kar ima
je v srcu zbrano
kar mora
se pač naj zgodi
V. - NA POTI
Če bi brcnil vsakega psa,
ki laja name,
ne bi prišel daleč.
Če bi bral vse knjige
za katere pravijo, da so dobre
bi postal zmeden.
Če bi jokal za vsemi žalostmi
tega sveta,
bi mi solze zastrle jasen pogled
v prihodnost.
Zato ne jokam, ne berem in ne brcam;
ampak vztrajno korakam proti zahodu...
ISKANJA
ISKANJE
hotel sem napisati globoko pesem
pa ni bilo moč najti ideje
ki se mi je prej porajala v glavi
veliko sem hotel povedati
pa sem ugotovil
da ni vse za vsakogar
tako sem obupal nad sabo
da bi skozi majhna vrata
spravil vse
kar prihaja skozi velika
TEBI
nimaš več časa
da spet bi odšla na potep
nimaš več časa
da v miru bi rekla besedo
sesti ne moreš
ker treba hiteti je spet
otroci ti rastejo
nisi opazil
kako so ti zrasli čez glavo
praviš, da vse gre hitro
praviš, da se ti mudi
ker čas tako hitro mineva
prijatelj
počakaj malo
postoj
zamisli se malo
ta gnoj
ki ti mu praviš življenje
ni sreče opoj
zamisli se malo
resnici poglej v oči
je čas da spregledaš
in čas da priznaš
resnica je obratna
resnica te boli
kajti
čas stoji - minevaš ti
IDILA
vesel sem ko vidim
da čebulček odganja
da se koleraba spet debeli
in da redkvica sili iz zemje
položil sem tlakovce
okoli moje lepe nove hiše
in živa meja veselo
raste okoli parcele
da me skriva pred
radovednimi sosedi
otroci so pridni
in žena zadovoljna
koga še zanima
da vedno bolj teče kri juga
da vzhod trpi lakoto in potrese
da črne rumene in rdeče mori kuga
kdo ve kaj so se zamerili bogu
on bo že vedel zakaj
VAJA
vsi smo mislili,
da se je vaja že končala
pa smo privalili velik sod
da poplaknemo prah napornega dneva
nikogar ni zanimalo
kaj je v sodu
pili smo
opijanili smo se
in počeli smo vse tisto
kar je dovoljeno le pijanemu človeku
zgodaj zjutraj smo se odplazili spat
vsak posebej z upanjem
da je noč skrila naše pregrehe
in da se ostali drug dan sploh
ne bodo spomnili neumnega početja
vendar vaja še ni bila končana
zato smo se začeli ozirati
za novim sodom
V OSAMI
ni bilo mogoče pogledati
skozi okno
saj je bila veriga prekratka
tudi pljuniti se ni dalo skozi
kajti rešetke so tako goste
in sline ni v suhem grlu
kričati nisem hotel
zakaj bi še oni uživali v moji sreči
preveč napora je bilo vloženo
da sem dokazal da sem nor
v svetu norcev moraš biti spoznan
za hudo norega
da dosežeš moj status
Naročite se na:
Objave (Atom)