Dnevi bežijo





DNEVI BEŽIJO


 
Zdi se,
da življenje hiti naprej
 
a tebi se izvija med razkrečenimi prsti.

 
Veš,
da nimaš več nadzora nad sanjami,
 
ki dneve in dneve potujejo v daljavo.

 
Veš,
da se nikoli ne bodo ustavile.
Bolečina mine, ko ne misliš več na njo.

 
To veš?
Svet se nezadržno spreminja
 
in ti to čutiš.


 
Drugačni obrazi, drugačni odzivi,
 
druga hrepenenja.


 
A oni se ne spreminjajo, besede so tiste.
Saj to je tisto s čimer ubijamo ljudi, mar ne?

Ti pa ostajaš, ne hitiš.
Zakaj ne letiš z njimi?
 
Boš za vedno ostal?




 

Pisati o Tebi




PISATI O TEBI
 
Mislil sem,
ne morem pisati o Tebi.
Popolnost tvoja skrita je v Besedi,
dejanja Tvoja čisti plod so uma.
Imena Tvojega ne kličem več na glas;
a ko pomislim nate,
vse postane splošno nedovzetno,
preveč preprosto,
skrajno neverjetno.
Kot bled utrip ugasne hrepenenje
neznatnih časov bivšega razuma.
Nekje v mojih mislih si zapolnil mi praznino,
podrobnosti me nesejo drugam,
do skale kamor sežem sam.
Bom padel tam na robu svojih sanj?