Tukaj pokukaj ...


Človek nikakor ne more živeti brez zraka, jedi in pijače. Lahko je sicer brez vere, brez prijateljev, brez ciljev in brez dela. ... Lahko životari tudi brez umetnosti in poezije ... Toda ali ima takšno življenje sploh kakšen smisel?






torek, 12. februar 2008

Plagiati

Nekega turobnega dne, ko sem bil tako prazen, da resnično nisem imel o čem pisati,
sem se usedel za svoj laptop.
Zagnal sem medmrežje in odtipkal:

http://www.poetry.com/

Nebo se je nad mano odprlo, oko se mi je zazrlo,
srce se mi je popolnoma razprlo …
Odneslo me je skozi monitor daleč v sivino belega tunela.
In nastali so moji, samo moji in izključno moji

PLAGIATI
Dragi moji; če boste vi uživali v branju tako zelo, kot sem jaz v pisanju,
se boste zelo osrečili.

…………………………





P 1

Letim
Letim tako visokopod tako širnim nebom,
da ne morem najti
Svojih sanj.

Letim.
Letim nad vsemi morji,
letim nad sedmimi oceani,
tako hitro
Da sem spet prehitel svoje sanje.

Letim,
letim in poslušam
Nenehoma strastno poskušam
uiti lastnemu življenju.

Letim, bežim
A me dohiteva
Življenje, ki me pozna,
se mi reži
Ker ve, da sem reva…

…………………………





P 2

Vem da ni nikogar.
Samo cesta in jaz.
Če ne bi bilo tebe,
Bi bila le še cesta.
…………………………




O 1





U K I A H

Mrzlo čelo ne hladi
Kadar duša poje
Vroče delo ne skeli
Kadar je v dvoje.

…………………………






O 2


Ko zadnje drevo
bo padlo na zemljó,
ko vse bo pokončano,
le jaz bom živel še tako,
kot da je vse pred mano.

Ko luna se bo za omaro skrila,
ko noč bo svetila le meni,
še vedno me bo lastna senca gnala,
da videl Njega bi edini.

Nikogar več ne bo,
nadutežev iz kluba Mensa,
živel bom le za to,
da prednikom storim pogreb.

In rodu novemu na pot
Položim Kamenčke Pojoče
Ti veš, ti veš edini,
saj si

Moj Oče,
moj Gospod!






-----------------------------------

Potem sem šel zadovoljen spat. Moji novi plagiati so postali moji.

Ne, to sploh niso plagiati.

Tisti zlobneži so moje pesmi potegnili iz mojih sanj, jih ugrabili in se z njimi prostituirali. Barabe!
In ker jih niso ljubili, so jih pohabili in onečastili.
Sama sreča, da sem jih našel in jih vse ponižane potolažil,
si jih položil nazaj na srce in jim dal novo življenje in slavo.

Ne, ne bom več sanjal!
Nikoli več ne bom sanjal, ne da bi se pokril z debelo odejo prek glave.


AMEN


…………………………

Pojoči Kamenčki - Pot




POT


ti in jaz
sva šla čez zmedo časa
hodila sva
po stezicah brezpotja
in plesala
v omami poželenja
sva gledala ljudi
slepote polnih
in njih
ki jim je lastna senca
čez vse draga

potem sva žrtvovala
svojo lažno svobodo
da lahko skupaj
sužnjujeva
zaradi upanja
svetle prihodnosti

hvala ti
za tvojo ljubezen
za tvoje prijateljstvo

ti in jaz
z roko v roki
greva naprej
vedno naprej
proti zahodu



 

Pojoči Kamenčki - O smislu








I. SPOZNANJE


ko mrzla noč začne se z mrzlim jutrom
me megla ščiplje v okna hrepenenja
več najti v meni ognja ni življenja
mar naj zapišem svoje dneve besom

ničesar ni ostalo več tako kot včasih
ničesar kar počeli smo ni vredno
življenje nam postalo vsem je bedno
kar srečnih nas bilo sedaj je bosih

kam šel je up od nas v tuje kraje
kam je veselje šlo da ni ga najti
mar žalost bo za večno v moji bajti
mogoče čas je da odšel bi raje









RAZODETJE


minil je spet en dan
nastaja noč pozabe
življenje se umirja
tišina para zrak

le jaz ne morem spati
ker me more spomini
ne, nočem tu ostati
tu tratim svojo moč

zapustil bom ta kraj
ne vrnem se več sem
poiskal si bom raj
prej res ne smem umreti

me čaka dolga pot
ne vem smeri
poznam le cilj pred sabo:
početi to
kar hoče duša in telo

nov dan se že rojeva
in spet sem neprespan
a našel sem spoznanje:
ne bom živel zaman






VIZIJA

nekoč nekje,
ko se bom prerodil,
ko bom oblekel novega človeka,
prav vse začelo se bo znova
kristalno čist razumevati
začel bom to življenje
prišel bom v fazo takega spoznanja
da bom razumel prav vsa
življenjska stanja:
usran pohlep
ki vodi egoiste
krvav nagon
ki žene teroriste
vsi delavci, študentje, postopači!
ne vidite da vas življenje pači
zakrivate oči si pred resnico
hotenju svojemu storili ste krivico
kaj res je cilj človeškega obstoja
da smo podobni kupu gnoja
da vsi živimo v senci satelitov
da smo iztrebili večino kitov!
zaprli ste si srca v telesa
zato vas meljejo tako kolesa

ko vodil vse ljudi bo duh
in ne telesa vseh duhov
nastal življenja bo ta pravi tok:
nič več strahu uničenja sveta
in kaj zato, če nafta bo pošla
prav vse tegobe rešil bo naš duh
brez kančka zlobe


 

Pojoči Kamenčki - O krizi





PRAZNINA

nocoj je čas
ko zvezde naj umrejo
res ne želim imeti svetle te noči

zakaj sem tukaj spet tak sam,
brez mira,
zakaj mi ne odprejo spet poti

odšel bi rad - tu nimam kaj početi
razmigati si hočem vse kosti
oditi moram, nič jim ne verjamem
da vse je dobro, kar se tu godi

oblaki črni, skrijte me pred luno
ne morem ji več gledati v oči
nevihto dajte, bliska, groma, toče...
da moj si duh nabere spet moči!







NOČ

Ko se mesec gori vrne,
ko vse zvezde zažare,
se prikaže stara slika,
ki mi spati ne pusti.

Nočne ure se vrstijo,
poln nemira hrepenim,
da prišlo bi novo jutro,
pa da končno le zaspim...







INVENTURA


Mogoče bom čez nekaj let
obrnil daljnogled
nazaj v te nore čase.

In rekel bom:
"Ne, ni bil med;
a sprememba vedno paše!"




 

Pojoči Kamenčki - O Ljubezni


 




NJEJ

Se spomniš, draga, najinih večerov,
ko srečna sva hodila z roko v roki;
ko luna je sijala le za naju,
ko brez besed živela sva v raju?

In rekla sva, da vedno bo tako ostalo.
Pa ni bilo lepo, kot sva hotela.
Še vem, kje si in ti veš dobro zame;
ne iščem te in ti želiš pozabe.

Veš, ljubim te in vem da imaš me rada,
a skupna pot za naju ne obstaja.
Prevečkrat so kalili nama srečo,
teptali so ljubezen pregorečo.

Premlada sva bila in polna sebe,
zato uspelo naju je ločiti,
nikoli več pogledala ne bova si v oči
krivda nama tega ne pusti.








RAZSTAVA

dvorana bela
glasba prehiteva čas
na steklih tuš
abstraktno urejuje kaos
in vse lebdi na nitkah v zraku

gledam stekla
vidim črne zmazke - ne razumem jih

na drugi strani stekla
par oči ne gleda v packe
v mene le strmi

zapeljiv nasmešek
kontra re
sub...
kako je lepa
kakšni lasje

korak naprej
in druga packarija
črno sonce
čipkast termofor
kup trave pod kolesom projektila
in
nov nasmešek istega dekleta
črn otrok
ladja v črni brozgi
reže pot si v ocean
a najin flirt vse packe popestri
nova risba
nje pa ni

odhaja z mamo
vidim njenih ustnic le šepet
jutri spet
jutri spet
jutri spet...

od vsega
v srcu nosim njene le oči
pridem
seveda pridem

a me ni...







AGATI

ko tvoj obraz
pred mano
in moj čas
zasijal bo
poljub zvestobe
sonce
kričečega
veselja
v
ljubezen
srečnega
življenja
nikdar tajfun
nesloge se ne vmeša
ker ni ga sla
da ga mladost pogreša
zakaj telo
lahko prav vse prenaša
a srce ni
za vsakogar igrača





IZPOVED

Nekoč ti bom povedal,
da te ljubim.
Nekoč ti rekel vse bom,
kar želim.

Edina si,
ki hočeš me ujeti;
a jaz bedak
še kar naprej bežim!






BONACA

nov dan prispel na
vrata je obupa
nov strah se lotil
mojega duha
nje ni,
ki ljubim jo še vedno zvesto
zakaj srce ni
kvader iz snega

nov dan prispel na vrata je obupa
vsak hip se mi neskončen zdi
veselje zapustilo me in zdaj sem prazen
če tebe ni, zakaj naj zdaj živim
zakaj prav vse, kar srečnega me sreča
v hipu me nesrečnega pusti
zakaj prav vse, kar najde me v obupu
ne osreči me, temveč naprej mori

nov strah se lotil mojega duha
ker sam sem tu, ob meni pivo, cigarete
zastrupljam se v sanje hrepeneče...
vroče telo v postelji pregrehe
utrip srca v moji dlani - cigareta
proč s sanjami, ki me še bolj morijo
proč s sanjami, ki slabo mi želijo
trpinčijo mi dušo zamorjeno
katranasto in zakajeno
prekleti dnevi mojega življenja
bo konec kdaj neznosnega trpljenja

nje ni, ki ljubim jo še vedno zvesto
nje ni, ki mojo srečo je v rokah držala
radost nosila; zase ni je vzela
le mene je osrečiti hotela
hotela je, da srečen jaz bi ljubil samo njo
a čas bežal je mimo naju
neveden, slep sebično sem sanjaril
sprejemal vse - ničesar dal
a ona ni mi rekla nič
le solzi dve povedali sta vse
in kar imam nič vredno ni - prav nič poljub slovesa žge me in mori
a rana taka ne celi
ostal sem sam
nje ni, nje ni...

zakaj srce ni kvader iz snega,
ki bi hladil notranjost mojo vročo
hladil mi vročo glavo, vse prevročo
in brzdal kri deročo
prederočo reko želja bom v led iztočil
spet v vinu grenke bom spomine pustil
ker vino krivo vse je polomije

in draga, če me boš še kdaj iskala
ne trudi se, ne splača se...






AGATI


Le eno noč midva sva skupaj spala,
še lunin sij ni motil nama sreče
je krivo tvoje srce hrepeneče
da brez ljubezni sva telo si dala?

Ko mine naju seks in vroča glava
premišljati začela spet je trezno
sem vedel: srečanje bilo je bežno
že jutri v postelji morda bo prava.

Spet zate dolgi so in mučni snovi
in svet se zdi ti krut pač kakor vedno
v samoti je živeti strašno bedno
bo kdo prišel živeti k lepi vdovi?






NOČNA IMPRESIJA


Vsako noč mi ni do spanja;
res bedel sem mnogokrat;
bolje, kot da ti se sanja
bolje včasih je veslat.

Tudi tokrat sem odtaval
skozi tiho temno noč
ko nenadoma priplaval
k meni krik je na pomoč.

V srcu me je presunilo
kajti to bil njen je glas
nekaj se ji je zgodilo
vedel sem, da to ni špas.

Glasu pohitim naproti,
da pomagam ji v težavi,
pohitim po blatni poti:
nekaj se premika v travi.

Gola v travi je ležala,
jokala je v bolečini;
vse kar reva je prestala,
ve le breza v bližini...







BALADA

Mrzel dan in mrzla noč.
Hrepenenje šlo je slepo v
ulico pohlepa.

Kaj storil sem,
da vse se mi zapleta?
Le kdo je kriv,
da v rož'cah
ni več zadovoljstva?

Ko človek ne spozna več
lastnih čevljev
priznati mora:
TO NI SREČA!

In tebe ni...
Ne veš kdo utaplja v
tekočini se resnice,
ker sidro
si mu dvignila
iz morja užitkov...



 

Pojoči Kamenčki - O delu






PESEM STAREGA KNAPA


od zore pa do dveh
mi traja tlaka
utrujen sem in zbit
da se mi meša
iz dneva v dan
iz leta v leto
me muči šiht
da prosti čas
porabim le za spanje
živi me kruh
pa špeh
pa tu pa tam kak pir

v drugi smeni se mi
gravža šiht še bolj
ferzac je še bolj črn
in fale še bolj težke
kamerati bolj so tečni
in štajger spet pijan
in prvopisan spet je
v bolniški
spet sam za vse sem
kakor lani

ko pa nahtšiht pride
se vedno vprašam:
a te bom še dolgo kopal
a bom omagal pred penzjonom
al' bom do takrat garal
in sam Bog ve
kaj mi dela žena
noči so dolge
vse predolge
moj sosed pa pod kožo
je krvav







KRIZA

Prav malo mene briga:
danes ne bo plače
sinu hlače
ženi bundo moram kupit
kaj pa zima
gospod direktor
žalostna je taka
da spet
prisiljeni smo iti v štrajk!

Ne bo zastonj se delala več tlaka!











NI RES


Ni res,
da štrajkajo samo lenuhi!
ni res,
da suhi smo ostali
brez denarja,
ni res,
da našega mesarja sin
ne mara policije

le to je res
da časi so ostali taki
da časi so ostali enaki
da nam ostali so bedaki
da ostali so enaki



 

Pojoči Kamenčki - O Konju








HOČEM KONJA



dajte mi konja
pa dam vam cekin
nočem hoditi po travi!
vedno
ko sreča me kak potepin
vedno me mahne po glavi...

 


 
 
 
 

Pojoči Kamenčki - Iskrice



PRIJATELJEM

Kako vas je posrkal vase svet...
Le kdo mi še ostane ?!




KOLEGOM PESNIKOM

Le kdo še ljubi poezijo?
Vi in jaz!
Ja.
Pa še moja mama, pa vaše mame tudi...





SOVRAŽNIKOM

 
Kako lep občutek,
ko množice mislijo nate.






 

Pojoči Kamenčki - O tem in onem

 



TIŠINA



sredi sivih skal
v nebo kipečih
iz dneva v dan
stoji viharnik
trdno
in
pokončno
uživa v tišini
na jutri
ne misli

samo oblak
en pisan grom
in
trud bo pokončan
samo vihar
in
vse bo preč
tišine
nikdar več





ZABAVA


vzdrušje miruje
teče le vino - teče čas
govoriš velike besede - meni
a nočem ničesar dojemati

zamolkel prostor
glasba dviga utrip

prazne oči strmijo in
brišejo vse pred rdečo steno
cigareta veže trenutke v dolgčas
v meni obup

in še ena noč odhaja v dan
ostaja le pepel
kot vedno

vedel sem
pa kaj...






MORA



Znojim in
premetavam se po postelji.

Groza me je.

Spet sem ubijal,
čeprav vem,
da ne smem -
da nimam pravice
odločati o življenju
in smrti.

Vedno se borim
za mir,
za svobodo duha,
za kraljestvo ljubezni,
za resnico,
ki v srcih ljudi
še ni zaživela.

Danes pa spet ubijam!
V napad!

SMRT komarjem!
SMRT VSEM,
ki mi ne dajo spati!







PISMO



prišel sem
ni ga bilo

pogrešam
želim in hočem

vendar bom
jutri mogoče

mogoče le
dočakal

prispelo bo
vem da bo

njeno pismo








MONOLOG




daj mi en trip
pa bom napisal pesem

želim imeti sladke borovnice

kaj nočeš !?
prav !
pa se ne grem

mogoče se med sabo ne poznamo

to ni biljard
kar misliš da je metla

seveda ga imam
ampak ni moj

rdeča škatlica želi pijače

zakaj si morski pes ne brije dekolte

hočem mir
odjahal bom v kahli

držim ga !
primi !
spet me tepe

kar plavajte
obalo sem ukradel

brez seksa prosim
vzemite banane

le pridi k meni
da ti preštejem ves tvoj klorofil

ne znam ubijati
zato pa lepo pojem

imamo še pred sabo pol noči

nevihta je predivja
prepuščamo se plimi
le plavajmo
dokler so zvezde močne







ODHOD


prišla je ideja
izcimil se je škrat
poreden

hotela je oditi -
brez slovesa
brez kesanja
brez odstopanja...

bilo je pozno
in na oči
mu pade mrak
ve se
pijan je bil
pa res ni čudno
da včeraj
ob polnoči
jo vzel je vrag...




 

Pojoči Kamenčki - O Pesniku





EGO


Rekla mi je mama:
Sin, ti si neroda!
Res je;
takšen bom ostal.
Oče mi je rekel,
lenuh da sem.
Res je;
imel je prav!

Ti si pesnik!
Beži no, prismoda;
res je,
trudim se, a žal
vem le to,
če bil bi goba,
v gobji knjigi
na trinajsti strani
prijatelj
to bi bral:
majhen, težko opazen,
brez okusa,
pogojno užiten,
slabo prebavljiv,
vendar strašno trdoživ.


 

Povem ti nekaj lepega ...

 
 
POVEM TI

Resnično te ne želim spremeniti
Ker ti zaupam, da veš kaj hočeš

Te ne želim spremeniti
Ker sem se te naučil sprejemati
Takšno kot si

Resnično te želim prositi
Da tudi ti mene ne spreminjaš več

Te želim prositi
Da ne ugibaš kaj mislim

Prositi te želim
Da verjameš samo svojim dobrim občutkom
Tudi takrat
Ko se bodo pota ločila
 
 
 

POKLIČI ME

Pokliči me vedno
Ko misliš name
Saj veš da to potrebujem

Pokliči me
Četudi ni razloga
Če je sploh kdaj lahko tako?

Tako sem sam
V tej množici ljudi

Tako sem sam
Odkar te ni

Tako sem sam
Odkar me ni




NIKOLI NE RECI NE

Nikoli ne reci ne
Ker ti ne bom dal dveh možnosti

Nikar ne dvomi vame
Ker te to uničuje

Ker čreda belih konj hiti
Novemu svetu naproti

V sedlu jaz
V sedlu ti

Ti to ni več dovolj?

 
 


IMEL SEM PRIJATELJA

Ne verjameš?
Res sem imel prijatelja
Čeprav se čudno sliši

Imel sem prijatelja, - res
Čeprav sem zdaj stalno sam

Skupaj sva hodila
Po najinih poteh temine
Svetlobo sva videla
Povsod okrog

-----

Odšel sem in ti si jokal
Nisem se več obrnil
A sem vedel vse

Zdaj sem se vrnil
Vedoč, da te ni več

Brez sramu, brez obljub
Samo da veš
Da sem tu
 
 
 
 

MEDITACIJE POLNE LUNE IN SEVERNEGA KRIŽA



 
000 - BETEL

leživa na jasi sredi gozda
mesečina polne lune
na popku čutim tvoje lase
galaksije se vrtijo nad nama
tako sama sva
tako sama
vendar skupaj ob robu sveta

pogled ne seže dovolj globoko
da bi zajel veličino
prsa se trudijo zajeti dih neskončnosti
vse tja do severnega križa

nihče ga še ni videl
pa vendar mora biti
nikakor ni mogoče
da svet drži pokonci ena sama laž

modrina migeta
črnina je skrivnostna
le ti in jaz
mar to je vsa skrivnost sveta



 

I. - SEANSA

tičim v kalni vodi
okoli mene reka
kam nosi tok življenja vse ljudi
nihče se ne ustavi
ne dojame cilja
ki zgine takrat
ko ga že drži

boš pustil toku
naj skrbi za tebe
da te bo butal ob čeri
boš gledal bedo
in se ji boš čudil
dokler ne zgrabi te
in umori



 

II.- EKSODUS

posadil sem dreves obilo
dva sina dal mi Bog
in knjigo
a zadovoljstva ni
le ena laž več
ki greni

nečimrnost je in
lovljenje vetra
in ni ga kraja
ne početja
da premaga to gorje




 

III. - FRANCETOVA TRAVMA

Ko brez inspiracije okrog divjam
prijat'ljev sploh ne briga - kam.
Ne marajo sploh vedet zame
in zaradi njih
lahko me kar hudič vzame!


Zato pa zame najti ni smeri.
Kar zna bit’ blizu,
se mi daleč zdi.
In res ne vem,
ne znam,
kako naj sam
dosežem rob poti.





 
III. - JIN

moj bog je denar
si rekla
on me osrečuje
kadar čutim njegovo prisotnost
in me žalosti
kadar se ne ozre name
le na njegovem oltarju
najdem dovolj okusno
žgalno daritev

veš
poznam tvojega boga
slab bog je to
dobro ga poznam
kajti on je že dolgo moj hlapec

zelo je nezanesljiv
nepredvidljiv
izdajalski
ko ga najbolj potrebuješ
ga ni
ko računaš nanj
ga boš zastonj iskal

zato trdo z njim ravnam
stalno je pod kontrolo
da vsaj nekaj naredi

resnično ti pravim
komaj čakam dan
ko bom lahko nezvestega hlapca odpustil




 
IV. - BERSEBA

stojim na skali trdni
okoli mene reka
ki nosi nit življenja vseh ljudi
nihče ustavit se ne more
cilja ne dojet
saj zgine takrat
ko moral bi ga ujet

pijem vodo tvojega vodnjaka
ušel sem toku
ne bo me butal več nikoli ob čeri
bom gledal bedo
a ne bom se čudil
vidim vse z duhovnimi očmi

ni človeku dano
čisto vse umeti
tudi pot njegova
trhla je in se gubi
vse kar ima
je v srcu zbrano
kar mora
se pač naj zgodi




 
V. - NA POTI

Če bi brcnil vsakega psa,
ki laja name,
ne bi prišel daleč.

Če bi bral vse knjige
za katere pravijo, da so dobre
bi postal zmeden.

Če bi jokal za vsemi žalostmi
tega sveta,
bi mi solze zastrle jasen pogled
v prihodnost.

Zato ne jokam, ne berem in ne brcam;
ampak vztrajno korakam proti zahodu...