Brez problemov




BREZ PROBLEMOV
 
 
Nimam problemov,
oni imajo mene.
Imajo me za igro.
Včasih se naslajajo v moji bedi,
drugič me brcajo dol s Poti,
strižejo mi peruti mojega ponosa in uspeha.
 
Moje delo spravljajo v nič,
moje počutje v obup.
Dokler jim ne pobegnem v svoj mali raj.
 
In tečem,
dokler me ne dohitijo,
ulovijo,
in dotolčejo.
 

 




 

SREČANJE





SREČANJE


Kako lepo,
da srečala sva se ponovno!
Kje si, kako gre?
 
Včasih res pomislim nate,
na one dni nekoč.
Je še kaj tistega ostalo?
 
Oči imaš še vedno očarljive,
prinesla leta so jim le resnobe.
Lasje še vedno dolgi, gosti in skodrani,
da vmes srebrne nitke so
nič ni narobe.

In boki tvoji so ubrani
z mehko hojo vitkih nog.
In glej ga; ta mali - to vnuk je tvoj, a ne?
 
A jaz? Ja, jaz sem dobro.
Zdravje je, denar tudi.
Sreča?
Ah, saj veš – prihaja v malih koščkih
in se razblini v nič.

Ne, ničesar mi ne manjka,
res, prav nič…

Oprosti…
Mudi se mi…
Saj se bova še srečala, a ne?
Zdaj ko vema…

 





 

Povem ti...

 
 
POVEM TI


Resnično te ne želim spremeniti
Ker ti zaupam, da veš kaj hočeš

Te ne želim spremeniti
Ker sem se te naučil sprejemati
Takšno kot si

Resnično te želim prositi
Da tudi ti mene ne spreminjaš več

Te želim prositi
Da ne ugibaš kaj mislim

Prositi te želim
Da verjameš samo svojim dobrim občutkom
Tudi takrat
Ko se bodo pota ločila








POKLIČI ME


Pokliči me vedno
Ko misliš name
Saj veš da to potrebujem

Pokliči me
Četudi ni razloga
Če je sploh kdaj lahko tako?

Tako sem sam
V tej množici ljudi

Tako sem sam
Odkar te ni

Tako sem sam
Odkar me ni









NIKOLI NE RECI NE


Nikoli ne reci ne
Ker ti ne bom dal dveh možnosti

Nikar ne dvomi vame
Ker te to uničuje

Ker čreda belih konj hiti
Novemu svetu naproti

V sedlu jaz
V sedlu ti

Ti to ni več dovolj?






 
IMEL SEM PRIJATELJA


Ne verjameš?
Res sem imel prijatelja
Čeprav se čudno sliši

Imel sem prijatelja, - res
Čeprav sem zdaj stalno sam

Skupaj sva hodila
Po najinih poteh temine
Svetlobo sva videla
Povsod okrog

-----

Odšel sem in ti si jokal
Nisem se več obrnil
A sem vedel vse

Zdaj sem se vrnil
Vedoč, da te ni več

Brez sramu, brez obljub
Samo da veš
Da sem tu
 


 
 

Le zakaj?



ZAKAJ?


Ta tvoj zakaj mi ne pusti več spati.
Nervira me, da moje pojasnilo ni dovolj:
Ljudje smo veter, ki leti sam vase
in zguba je prav sleherni napor.

Mar čutiš tudi ti, da nekaj ti zakrivam,
kar v srcu nosim in že dolgo vem?
Si že dovolj odrasel in razumeš,
da svet nikoli ni pripadal vsem ljudem?

Ne bom peljal te žejnega čez vodo,
pa tudi tvoje bolečine ne prevzamem;
vse kar imam, še vedno bom razdajal,
a nikdar več po vrsti vsakemu in vsem.





Spremembe bodo!




SPREMEMBA PRIHAJA!



Ko sem bil mlad in še bolj nor sem bi prepričan, da vem,
kako je treba spremenil svet.

Gledal sem in se čudil,
kako nihče ničesar ne dojame.
In sem čakal, da se bo spremenil svet.
 
Nato sem odrasel in se ustalil,
spreminjal sebe,
tuhtal in besnel,
 pa čakal, da se bo spremenil svet.
 
Sedaj se staram, delam in počivam,
ljubim in odpuščam in čakam,
da se bo spremenil svet.





 
 
MOJE POTOVANJE

Ne potujem, da bi kam prišel,
kajti povsod mi je lepo,
le da potujem.

Trudim se, da ne bi hitel,
kajti povsod mi je lepo,
le da potujem.

Včasih grem z vetrom,
kajti povsod mi je lepo,
le da potujem.

Ponavadi pa grem proti vetru,
kajti še lepše mi je,
le da potujem.