Tukaj pokukaj ...


Človek nikakor ne more živeti brez zraka, jedi in pijače. Lahko je sicer brez vere, brez prijateljev, brez ciljev in brez dela. ... Lahko životari tudi brez umetnosti in poezije ... Toda ali ima takšno življenje sploh kakšen smisel?






Prikaz objav z oznako Moja poezija. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Moja poezija. Pokaži vse objave

torek, 08. oktober 2019

SEDIM NA BITVI




SEDIM NA BITVI

Sedim na bitvi, ves pomol za mano.
Žareča krogla na obzorju tam v daljavi.
Le rahel veter žene moje misli.
Zgineva dan, ki šel ne bo v pozabo.

Veliko let do takrat je minilo,
da kmečki fant lahko je prvič videl morje,
okusil grenko sol in peno južne plime.
Takrat  je morje mladca strastno  uročilo,
nič več živeti ni želel  življenje svojega očeta,
voziti traktor in orati dolge njive.
Bolj kot mirno kmetovanje,
se mu jadranje dopade.

Postal je mlad mornar in dolgo ribal je palube,
okusil vso trdoto svojega stanu.
Veliko molil kadar ni preklinjal
in žvečil slani kruh sedmerih škorij.
A morje ga nikoli ni spustilo, nikoli ga izdalo.
Ljubezen mu je vračalo, veliko vzelo, še več dalo.
Kot plane sij zeleni preko črnega neba so mu minila leta.
Hvala kapitan,  za dolge plovbe;
hvala za vse ladje, ki varno si jih peljal v pristan.
Spočij se, to ti vsi želimo …

Žareča krogla šla je za obzorje, dan zadnji se povrnil pač ne bo.
Nimam ladje več  a sidro  nikdar grabilo mi ni na kopnem.
Ostajajo spomini , ostaja strastno hrepenenje.
 Nikoli zame morja dosti ni.




ponedeljek, 09. julij 2018

Šlogarca




Šlogarca

Daj, šlogarca priznaj,
da si lagala,
ko fantu si povedala bodočnost!
Priznaj, da si namenoma lagala!

Hotela si,
da živel bi v utvari dobrega sveta,
pametnih ljudi
in brez meja ljubezni polnem.

Hotela si,
da ne bi videl bede zlomljenih teles,
ljudi prestrašenih in lačnih boljšega življenja.
Zasičenih z reklamo in obljubo prazno.
Enakih misli in razsutega spomina.
Znova, vedno znova izzigranih
in nikoli, res nikoli potešenih.

Rekla si, da meni vse bo teklo gladko,
Ljubezen, dom, denar ...
v obilju vsega kar je sladko ...
Da smisel svojega življenja bom dojel,
da bom okusil veličino in globino,
da bo za mano močna sled.
Sadove bom rodil
in bom nasitil svoje dni.

A jaz že dolgo slabo spim.
Nočem biti sam na rajski plaži,
nočem pred krivicami zatiskati oči.
Vedno znova bom govoril:
Svet bo lep za vse ljudi!



petek, 16. junij 2017

TEBI, BRAT MOJ






Moj brat, besede so nevarne, kajne!

Zato čuvaj svoje misli,

brzdaj svoje besede,

ravnaj svoje poti,

odvrzi hrepenenje in pohlep.



Hrani se s čistimi mislimi,

živi za ljubezen in podari upanje s tolažbo

vedno in povsod.



Tvoj svet bo prerasel meje tvojega srca,

tvoje misli bodo večje od teme tega sveta.

Ti boš postal mali,

ostala pa bo ozka pot,

ki bo prerasla v cesto

in cesta bo postala morje,

in morje bo postalo ocean.


petek, 03. marec 2017

PREROK





Tvoj prerok sem, Gospod!
Ti vodiš moje korake,
vodiš moja pota
pa mi kljub temu ni lahko.

Ljudem si zamašil ušesa,
da ne slišijo,
zameglil si jim vid,
da ne vidijo,
udaril si jih s temo,
da v svetlobi dneva tavajo
in se spotikajo.

In jaz naj jim govorim o svobodi?
Kako dolgo še, moj Gospod?

Saj ne morem molčati, ker vem!
Saj ne morem hoditi, ker se mudi!

Zato tečem!
Čez polja, travnike in livade.
Skozi mesta, vasi in dežele.
Tvojo besedo kričim povsod,
naj poslušajo ali ne,
naj uvidijo ali ne.

Tukaj sem,
zate vedno in povsod!


četrtek, 26. februar 2015

Se dogaja




SE DOGAJA


Ko se moja misel pritaji

in postane senca same sebe,

zaman poskušam odgovoriti

na vsa vprašanja hkrati,

a vem da obstaja le en odgovor.


Če vidim tebe,

se tudi jaz zdim resničen.

Razjasniš mi nerealnost,

skrito v praznini,

ki jo nosim s seboj.


Slutim povezavo.

Stvari notri

svojo razlago najdejo sami,

kadar ne razložiš ti.


S pogledom čistim laž

v kateri skrivaš svoje občutke

ko mi igraš čisto resnico.

Gledam vate,

ti pa skozme,

da bi razumela bistva,

višja od človeka.

Vse presega moj razum.

Ti pa kot da veš več.


Včasih se zalotim,

da ni vse tako kot je bilo.

Če boš tudi ti odšla,

bom odšel še jaz.

Imam občutek nemira,

ko pomislim na to.


Dvomim v delček sveta,

ki ga čutiš in nosiš znotraj.

Tvoj posmeh nakaže,

da ni preteklih skrivnosti.

So le zakopane pod kupi skrbi,

da ena sama misel ne more prodreti.

Nočem da odideš,

to vem že dolgo.

Takšna bodi, da bom verjel,

da bom čutil in dojel.

Predanost  in ljubezen.

Si del mojega življenja,

ko hlastaš za lastnim zrakom,

včasih si misel,

ki me navda z močjo.

Včasih si vse to,

kar ne znam biti jaz.

Vsrkaš šibkosti in jih uničiš.

Nisi močna,

ti si oseba z močjo.



sreda, 25. februar 2015

Druga številka




DRUGA ŠTEVILKA


Nočem več vedeti prave številke,

sem že spoznal,

da si tam le še senca,

ko hodim v tvojih mislih,

nepretrgoma gor in dol.


Se sploh ne utrudiš,

ko ti tam pojasnjujem realnost ure in ure.


Bivam v tvojem svetu

in zdi se, da bistva tam ni,

ni več potrebe po moji misli,

ki udarja in ruši,

boža in celi.


Spet si bistvena tam ti.

Nova in drugačna.

Sedaj lahko verjamem,

da nikoli ne boš hotela oditi ven.


torek, 24. februar 2015

Prva misel




PRVA MISEL

Enkratna misel osramočenega razuma,

večkrat porezanega poguma,

razmišljanja ovitega v globine nedotakljivega.

Davno nekje mojega.

Mislim o nedotaknjenem,

a čutim da si ti tam že bila.

Mogoče mi kradeš razumnost,

mogoče razumeš reči

v katerih se zgubljam jaz.

Zaradi njihove globine,

ki me samo oplazi,

kot da je sploh ni bilo.


Ne zmorem te razumeti.

Ne znam dojeti tebe,

osebo v popolnosti.

Kako pojasniti tisto nekje globlje,

ker vse to čutim tudi jaz.

Močno čutim tvojo misel,

ko gre tesno mimo mene,

se me dotakne,

da te razkrijem preden storiš.

Lahko se srečam tam tudi s teboj.