Šlogarca

Šlogarca

Daj, šlogarca priznaj,

da si lagala,

ko fantu si povedala bodočnost!

Priznaj, da si namenoma lagala!

Hotela si,

da živel bi v utvari dobrega sveta,

pametnih ljudi

in brez meja ljubezni polnem.

Hotela si,

da ne bi videl bede zlomljenih teles,

ljudi prestrašenih in lačnih boljšega življenja.

Zasičenih z reklamo in obljubo prazno.

Enakih misli in razsutega spomina.

Znova, vedno znova izzigranih

in nikoli, res nikoli potešenih.

Rekla si, da meni vse bo teklo gladko,

Ljubezen, dom, denar ...

v obilju vsega kar je sladko ...

Da smisel svojega življenja bom dojel,

da bom okusil veličino in globino,

da bo za mano močna sled.

Sadove bom rodil

in bom nasitil svoje dni.

A jaz že dolgo slabo spim.

Nočem biti sam na rajski plaži,

nočem pred krivicami zatiskati oči.

Vedno znova bom govoril:

Svet bo lep za vse ljudi!