Pojoči Kamenčki - O tem in onem

 



TIŠINA



sredi sivih skal
v nebo kipečih
iz dneva v dan
stoji viharnik
trdno
in
pokončno
uživa v tišini
na jutri
ne misli

samo oblak
en pisan grom
in
trud bo pokončan
samo vihar
in
vse bo preč
tišine
nikdar več





ZABAVA


vzdrušje miruje
teče le vino - teče čas
govoriš velike besede - meni
a nočem ničesar dojemati

zamolkel prostor
glasba dviga utrip

prazne oči strmijo in
brišejo vse pred rdečo steno
cigareta veže trenutke v dolgčas
v meni obup

in še ena noč odhaja v dan
ostaja le pepel
kot vedno

vedel sem
pa kaj...






MORA



Znojim in
premetavam se po postelji.

Groza me je.

Spet sem ubijal,
čeprav vem,
da ne smem -
da nimam pravice
odločati o življenju
in smrti.

Vedno se borim
za mir,
za svobodo duha,
za kraljestvo ljubezni,
za resnico,
ki v srcih ljudi
še ni zaživela.

Danes pa spet ubijam!
V napad!

SMRT komarjem!
SMRT VSEM,
ki mi ne dajo spati!







PISMO



prišel sem
ni ga bilo

pogrešam
želim in hočem

vendar bom
jutri mogoče

mogoče le
dočakal

prispelo bo
vem da bo

njeno pismo








MONOLOG




daj mi en trip
pa bom napisal pesem

želim imeti sladke borovnice

kaj nočeš !?
prav !
pa se ne grem

mogoče se med sabo ne poznamo

to ni biljard
kar misliš da je metla

seveda ga imam
ampak ni moj

rdeča škatlica želi pijače

zakaj si morski pes ne brije dekolte

hočem mir
odjahal bom v kahli

držim ga !
primi !
spet me tepe

kar plavajte
obalo sem ukradel

brez seksa prosim
vzemite banane

le pridi k meni
da ti preštejem ves tvoj klorofil

ne znam ubijati
zato pa lepo pojem

imamo še pred sabo pol noči

nevihta je predivja
prepuščamo se plimi
le plavajmo
dokler so zvezde močne







ODHOD


prišla je ideja
izcimil se je škrat
poreden

hotela je oditi -
brez slovesa
brez kesanja
brez odstopanja...

bilo je pozno
in na oči
mu pade mrak
ve se
pijan je bil
pa res ni čudno
da včeraj
ob polnoči
jo vzel je vrag...




 

Ni komentarjev: