TIŠINA
sredi sivih skal
v nebo kipečih
iz dneva v dan
stoji viharnik
trdno
in
pokončno
uživa v tišini
na jutri
ne misli
samo oblak
en pisan grom
in
trud bo pokončan
samo vihar
in
vse bo preč
tišine
nikdar več
ZABAVA
vzdrušje miruje
teče le vino - teče čas
govoriš velike besede - meni
a nočem ničesar dojemati
zamolkel prostor
glasba dviga utrip
prazne oči strmijo in
brišejo vse pred rdečo steno
cigareta veže trenutke v dolgčas
v meni obup
in še ena noč odhaja v dan
ostaja le pepel
kot vedno
vedel sem
pa kaj...
MORA
Znojim in
premetavam se po postelji.
Groza me je.
Spet sem ubijal,
čeprav vem,
da ne smem -
da nimam pravice
odločati o življenju
in smrti.
Vedno se borim
za mir,
za svobodo duha,
za kraljestvo ljubezni,
za resnico,
ki v srcih ljudi
še ni zaživela.
Danes pa spet ubijam!
V napad!
SMRT komarjem!
SMRT VSEM,
ki mi ne dajo spati!
PISMO
prišel sem
ni ga bilo
pogrešam
želim in hočem
vendar bom
jutri mogoče
mogoče le
dočakal
prispelo bo
vem da bo
njeno pismo
MONOLOG
daj mi en trip
pa bom napisal pesem
želim imeti sladke borovnice
kaj nočeš !?
prav !
pa se ne grem
mogoče se med sabo ne poznamo
to ni biljard
kar misliš da je metla
seveda ga imam
ampak ni moj
rdeča škatlica želi pijače
zakaj si morski pes ne brije dekolte
hočem mir
odjahal bom v kahli
držim ga !
primi !
spet me tepe
kar plavajte
obalo sem ukradel
brez seksa prosim
vzemite banane
le pridi k meni
da ti preštejem ves tvoj klorofil
ne znam ubijati
zato pa lepo pojem
imamo še pred sabo pol noči
nevihta je predivja
prepuščamo se plimi
le plavajmo
dokler so zvezde močne
ODHOD
prišla je ideja
izcimil se je škrat
poreden
hotela je oditi -
brez slovesa
brez kesanja
brez odstopanja...
bilo je pozno
in na oči
mu pade mrak
ve se
pijan je bil
pa res ni čudno
da včeraj
ob polnoči
jo vzel je vrag...
Ni komentarjev:
Objavite komentar