I. SPOZNANJE
ko mrzla noč začne se z mrzlim jutrom
me megla ščiplje v okna hrepenenja
več najti v meni ognja ni življenja
mar naj zapišem svoje dneve besom
ničesar ni ostalo več tako kot včasih
ničesar kar počeli smo ni vredno
življenje nam postalo vsem je bedno
kar srečnih nas bilo sedaj je bosih
kam šel je up od nas v tuje kraje
kam je veselje šlo da ni ga najti
mar žalost bo za večno v moji bajti
mogoče čas je da odšel bi raje
RAZODETJE
minil je spet en dan
nastaja noč pozabe
življenje se umirja
tišina para zrak
le jaz ne morem spati
ker me more spomini
ne, nočem tu ostati
tu tratim svojo moč
zapustil bom ta kraj
ne vrnem se več sem
poiskal si bom raj
prej res ne smem umreti
me čaka dolga pot
ne vem smeri
poznam le cilj pred sabo:
početi to
kar hoče duša in telo
nov dan se že rojeva
in spet sem neprespan
a našel sem spoznanje:
ne bom živel zaman
VIZIJA
nekoč nekje,
ko se bom prerodil,
ko bom oblekel novega človeka,
prav vse začelo se bo znova
kristalno čist razumevati
začel bom to življenje
prišel bom v fazo takega spoznanja
da bom razumel prav vsa
življenjska stanja:
usran pohlep
ki vodi egoiste
krvav nagon
ki žene teroriste
vsi delavci, študentje, postopači!
ne vidite da vas življenje pači
zakrivate oči si pred resnico
hotenju svojemu storili ste krivico
kaj res je cilj človeškega obstoja
da smo podobni kupu gnoja
da vsi živimo v senci satelitov
da smo iztrebili večino kitov!
zaprli ste si srca v telesa
zato vas meljejo tako kolesa
ko vodil vse ljudi bo duh
in ne telesa vseh duhov
nastal življenja bo ta pravi tok:
nič več strahu uničenja sveta
in kaj zato, če nafta bo pošla
prav vse tegobe rešil bo naš duh
brez kančka zlobe
Ni komentarjev:
Objavite komentar