PRAZNINA
nocoj je čas
ko zvezde naj umrejo
res ne želim imeti svetle te noči
zakaj sem tukaj spet tak sam,
brez mira,
zakaj mi ne odprejo spet poti
odšel bi rad - tu nimam kaj početi
razmigati si hočem vse kosti
oditi moram, nič jim ne verjamem
da vse je dobro, kar se tu godi
oblaki črni, skrijte me pred luno
ne morem ji več gledati v oči
nevihto dajte, bliska, groma, toče...
da moj si duh nabere spet moči!
NOČ
Ko se mesec gori vrne,
ko vse zvezde zažare,
se prikaže stara slika,
ki mi spati ne pusti.
Nočne ure se vrstijo,
poln nemira hrepenim,
da prišlo bi novo jutro,
pa da končno le zaspim...
INVENTURA
Mogoče bom čez nekaj let
obrnil daljnogled
nazaj v te nore čase.
In rekel bom:
"Ne, ni bil med;
a sprememba vedno paše!"
Ni komentarjev:
Objavite komentar