Zadnja pesem

ZADNJA PESEM

Ne bo te več, ko bom napisal zadnjo pesem,

ne bo več čudnega sveta in norega vremena.

Ne bo več skvarjenih ljudi in slabega semena.

Nič zlomljenih kosti, nič težkega bremena.

Ne bo več vojn, ne lakote in bede.

Ni bolnih več ljudi, laži ni, ni krivic.

Tesnobnih dnevov več ne bo,

ne dela  brez plačila.

Ne bo več pesnikov potrtih src

ne piscev žalosti pelina.

Novo pesem bomo peli

vsi ki znamo njen refren.

Novi svet bomo zgradili

daleč stran od tukajšnjih temin.

Nikamor ne grem

NIKAMOR NE GREM!

Vsi bi radi nekam šli, jaz pa ne grem nikamor.

Eni na luno, drugi v Madrid,  tretji celo v nebesa.

Jaz pa bom tukaj ostal,

rušil bom stare malike,

ruval bom slabe navade,

teptal bom vse zmote sveta

in delal bom pot za spoznanje.

Sejal in zalival bom vrt

in širil mu meje ljubezni.

Nekega svetlega dne,

ko vrt bo čez mero prostran,

prostora dovolj bo za vse.

Vrnili se bodo ljudje,ki spijo v tujih deželah

in tisti ki iščejo nove izzive in stranske poti.

Novi svet , v njem pa jaz in ti.

DOBRO JUTRO

DOBRO JUTRO

Dobro jutro, deklica!

Prosim skuhaj zdaj kufeteka za dva;

tebi malo, meni večjo dozo

da se spraviva v udobno pozo!

Glejva skupaj, kam nas vleče dan,

če bo dober nič zaspan,

če bo danes spet kaj dobre volje,

ali kaže da življenje gre na bolje.

Moje potovanje

MOJE POTOVANJE

Ne potujem, da bi kam prišel,

kajti povsod mi je lepo,

le da potujem.

Trudim se, da ne bi hitel,

kajti povsod mi je lepo,

le da potujem.

Včasih grem z vetrom,

kajti povsod mi je lepo,

le da potujem.

Ponavadi pa grem proti vetru,

kajti še lepše mi je,

le da potujem.

Nocoj

NOCOJ

Nocoj sem poln hrepenenja spet,

po morju in po tebi

po gorah in po tebi

po tistih najinih poteh

ko nama senca more ne slediti

ko dan prevesi se

pa Pot  še ni končana

ko mine noč

pa sonca ni nad nama.

Nocoj sem poln hrepenenja spet,

čeprav besede vse so izrečene,

vse misli stokrat so že ponovljene.

Prehojene so steze mnogokrat,

preplavane so reke vsakokrat.

Preplute milje niso ponovljive

in sanje so še vedno ulovljive.

Ti spiš ko čas drvi nad nama,

ne slutiš boja severnih vetrov

in v tebi ni  nespečnosti sledov.

A jaz bedim, zaspati ne želim.