Aforizmi

Vse spremembe se preizkušajo na malih ljudeh.

____ ...____

Kot policist in blondinka se tudi pozicija in opozicija ne moreta dogovoriti kaj pametnega.

____ ...____  
 

Demenca je najboljše zdravilo za popolno odpuščanje.

____ ...____  
 

Če bi lenuhi izginili, bi pridnim cena padla.

____ ...____   

Kadar imaš slabe misli, Bog to ve in to je sreča da ve samo on!

____ ...____  
 

Bili smo lepi, mladi, vitki in elegantni. Eleganca nam je ostala.

____ ...____  
 

Vse ovce se strižejo, črne nazadnje.

____ ...____  
 

Z malimi koraki prej obrabiš čevlje.

____ ...____  
 

Najbolje je biti zdrav in bogat, ker kaj ti bo revščina, 

če nimaš zdravja.

____ ...____  
 

Kdor se zadnji smeje, ne razume aforizma. 

Se dogaja

SE DOGAJA

Ko se moja misel pritaji

in postane senca same sebe,

zaman poskušam odgovoriti

na vsa vprašanja hkrati,

a vem da obstaja le en odgovor.

Če vidim tebe,

se tudi jaz zdim resničen.

Razjasniš mi nerealnost,

skrito v praznini,

ki jo nosim s seboj.

Slutim povezavo.

Stvari notri

svojo razlago najdejo sami,

kadar ne razložiš ti.

S pogledom čistim laž

v kateri skrivaš svoje občutke

ko mi igraš čisto resnico.

Gledam vate,

ti pa skozme,

da bi razumela bistva,

višja od človeka.

Vse presega moj razum.

Ti pa kot da veš več.

Včasih se zalotim,

da ni vse tako kot je bilo.

Če boš tudi ti odšla,

bom odšel še jaz.

Imam občutek nemira,

ko pomislim na to.

Dvomim v delček sveta,

ki ga čutiš in nosiš znotraj.

Tvoj posmeh nakaže,

da ni preteklih skrivnosti.

So le zakopane pod kupi skrbi,

da ena sama misel ne more prodreti.

Nočem da odideš,

to vem že dolgo.

Takšna bodi, da bom verjel,

da bom čutil in dojel.

Predanost  in ljubezen.

Si del mojega življenja,

ko hlastaš za lastnim zrakom,

včasih si misel,

ki me navda z močjo.

Včasih si vse to,

kar ne znam biti jaz.

Vsrkaš šibkosti in jih uničiš.

Nisi močna,

ti si oseba z močjo.

Druga številka

DRUGA ŠTEVILKA

Nočem več vedeti prave številke,

sem že spoznal,

da si tam le še senca,

ko hodim v tvojih mislih,

nepretrgoma gor in dol.

Se sploh ne utrudiš,

ko ti tam pojasnjujem realnost ure in ure.

Bivam v tvojem svetu

in zdi se, da bistva tam ni,

ni več potrebe po moji misli,

ki udarja in ruši,

boža in celi.

Spet si bistvena tam ti.

Nova in drugačna.

Sedaj lahko verjamem,

da nikoli ne boš hotela oditi ven.

Prva misel

PRVA MISEL

Enkratna misel osramočenega razuma,

večkrat porezanega poguma,

razmišljanja ovitega v globine nedotakljivega.

Davno nekje mojega.

Mislim o nedotaknjenem,

a čutim da si ti tam že bila.

Mogoče mi kradeš razumnost,

mogoče razumeš reči

v katerih se zgubljam jaz.

Zaradi njihove globine,

ki me samo oplazi,

kot da je sploh ni bilo.

Ne zmorem te razumeti.

Ne znam dojeti tebe,

osebo v popolnosti.

Kako pojasniti tisto nekje globlje,

ker vse to čutim tudi jaz.

Močno čutim tvojo misel,

ko gre tesno mimo mene,

se me dotakne,

da te razkrijem preden storiš.

Lahko se srečam tam tudi s teboj.

Me boš še ljubila?

ME BOŠ ŠE LJUBILA?

Me boš ljubila še takrat,

če ostarel bom s tabo kdaj,

me boš za ramo kaj prijela

in se naslonila name?

S tresočo roko čaja bom nalil,

molče sedela bova na terasi

in motno gledala tja v daljavo.

Do hribov strmih več pogled ne seže

in noga več ne zmore v višave.

Me boš ljubila še takrat,

ko ti bom vedno znova pravil stare zgodbe,

o vseh prigodah ki sva jih živela,

o srečnih časih, ki sva jih ujela,

o mnogih gorah najine Poti,

o širnem morju,

ki sva skupaj ga preplula.

Bo še ostal lesk tvojih oči,

ko ti bom rekel: rad te imam,

ko te pobožal bom

po zgubanem obrazu?

Ni strah me s tabo ostareti,

nabrala dosti sva spominov,

dovolj je zgodb za tiste mirne dni.

Dokler sva mlada hočeva živeti,

da prazne ne ostanejo obljube,

da žejnih ne pustiva brez utehe,

da ne ostane neprehojenih poti.