Objemi me



Tesno me objemi,
ko bom nocoj prišel.
Zarij svoje prste v moje bistvo,
igraj se melodijo hitrih gibov
po stopnicah moje hrbtenice
in pojačaj zopet stisk, 
da mi odvzameš dih.

In jaz bom zopet tvoj,
kot že tolikokrat doslej;
žrebec brez sedla,
ki dirja v sanje tvojega naročja.

Združena v eni misli 
bova sopla divji ples 
v senci polne lune.

Vse do jutra,
ko zvezde ne zdržijo več,
ko se pretrga temen zven,
ko vstal bom in odšel. 


1 komentar:

Breda Vrenčur pravi ...

Tudi mi je vešč.