Brez problemov

BREZ PROBLEMOV
 
 

Nimam problemov,

oni imajo mene.

Imajo me za igro.

Včasih se naslajajo v moji bedi,

drugič me brcajo dol s Poti,

strižejo mi peruti mojega ponosa in uspeha.
 

Moje delo spravljajo v nič,

moje počutje v obup.

Dokler jim ne pobegnem v svoj mali raj.
 

In tečem,

dokler me ne dohitijo,

ulovijo,

in dotolčejo.
 

 

 

SREČANJE

SREČANJE

Kako lepo,

da srečala sva se ponovno!

Kje si, kako gre?

 

Včasih res pomislim nate,

na one dni nekoč.

Je še kaj tistega ostalo?

 

Oči imaš še vedno očarljive,

prinesla leta so jim le resnobe.

Lasje še vedno dolgi, gosti in skodrani,

da vmes srebrne nitke so

nič ni narobe.

In boki tvoji so ubrani

z mehko hojo vitkih nog.

In glej ga; ta mali - to vnuk je tvoj, a ne?

 

A jaz? Ja, jaz sem dobro.

Zdravje je, denar tudi.

Sreča?

Ah, saj veš – prihaja v malih koščkih

in se razblini v nič.

Ne, ničesar mi ne manjka,

res, prav nič…

Oprosti…

Mudi se mi…

Saj se bova še srečala, a ne?

Zdaj ko vema…

 

 

Povem ti...

 

 

POVEM TI

Resnično te ne želim spremeniti

Ker ti zaupam, da veš kaj hočeš

Te ne želim spremeniti

Ker sem se te naučil sprejemati

Takšno kot si

Resnično te želim prositi

Da tudi ti mene ne spreminjaš več

Te želim prositi

Da ne ugibaš kaj mislim

Prositi te želim

Da verjameš samo svojim dobrim občutkom

Tudi takrat

Ko se bodo pota ločila

POKLIČI ME

Pokliči me vedno

Ko misliš name

Saj veš da to potrebujem

Pokliči me

Četudi ni razloga

Če je sploh kdaj lahko tako?

Tako sem sam

V tej množici ljudi

Tako sem sam

Odkar te ni

Tako sem sam

Odkar me ni

NIKOLI NE RECI NE

Nikoli ne reci ne

Ker ti ne bom dal dveh možnosti

Nikar ne dvomi vame

Ker te to uničuje

Ker čreda belih konj hiti

Novemu svetu naproti

V sedlu jaz

V sedlu ti

Ti to ni več dovolj?

 

IMEL SEM PRIJATELJA

Ne verjameš?

Res sem imel prijatelja

Čeprav se čudno sliši

Imel sem prijatelja, - res

Čeprav sem zdaj stalno sam

Skupaj sva hodila

Po najinih poteh temine

Svetlobo sva videla

Povsod okrog

-----

Odšel sem in ti si jokal

Nisem se več obrnil

A sem vedel vse

Zdaj sem se vrnil

Vedoč, da te ni več

Brez sramu, brez obljub

Samo da veš

Da sem tu

 

 

 

Le zakaj?

ZAKAJ?

Ta tvoj zakaj mi ne pusti več spati.

Nervira me, da moje pojasnilo ni dovolj:

Ljudje smo veter, ki leti sam vase

in zguba je prav sleherni napor.

Mar čutiš tudi ti, da nekaj ti zakrivam,

kar v srcu nosim in že dolgo vem?

Si že dovolj odrasel in razumeš,

da svet nikoli ni pripadal vsem ljudem?

Ne bom peljal te žejnega čez vodo,

pa tudi tvoje bolečine ne prevzamem;

vse kar imam, še vedno bom razdajal,

a nikdar več po vrsti vsakemu in vsem.

Spremembe bodo!

SPREMEMBA PRIHAJA!

Ko sem bil mlad in še bolj nor sem bi prepričan, da vem,

kako je treba spremenil svet.

Gledal sem in se čudil,

kako nihče ničesar ne dojame.

In sem čakal, da se bo spremenil svet.

 

Nato sem odrasel in se ustalil,

spreminjal sebe,

tuhtal in besnel,

 pa čakal, da se bo spremenil svet.

 

Sedaj se staram, delam in počivam,

ljubim in odpuščam in čakam,

da se bo spremenil svet.

 

 

MOJE POTOVANJE

Ne potujem, da bi kam prišel,

kajti povsod mi je lepo,

le da potujem.

Trudim se, da ne bi hitel,

kajti povsod mi je lepo,

le da potujem.

Včasih grem z vetrom,

kajti povsod mi je lepo,

le da potujem.

Ponavadi pa grem proti vetru,

kajti še lepše mi je,

le da potujem.