ATEH
Ko sem spoznal tebe, princesa Ateh
drugačna si bila od vseh,
res od vseh poprej.
Tvoja lepota je nastajala vsako jutro pred ogledalom,
ko si se učila obraznih potez novega dne.
Lomila si srca neposvečenim.
Tvojega pogleda niso prenesli tisti,
ki niso poznali tvojih sedem obrazov.
Na tvoji ladji je posadka pridnih mravljic,
ki si jo zjutraj oprala s svojimi mokrimi lasmi.
Plazijo se po čisti palubi
in v svoja mravljišča zlagajo zelena jadra sladkih listov opojne trte.
Ti pa se hraniš z razcepljenim vetrom.
Igraš svojo igro pred vsemi celo v postelji svojega dragega.
V trenutkih strasti sploh ne obstajam zate,
nisem več jaz, ampak sem ti.
Če te vprašajo, zakaj igraš to igro, ne poveš.
Le jaz vem, da poskušaš roditi sebe ponovno
a na boljši način.
