Pojoči Kamenčki - O delu






PESEM STAREGA KNAPA


od zore pa do dveh
mi traja tlaka
utrujen sem in zbit
da se mi meša
iz dneva v dan
iz leta v leto
me muči šiht
da prosti čas
porabim le za spanje
živi me kruh
pa špeh
pa tu pa tam kak pir

v drugi smeni se mi
gravža šiht še bolj
ferzac je še bolj črn
in fale še bolj težke
kamerati bolj so tečni
in štajger spet pijan
in prvopisan spet je
v bolniški
spet sam za vse sem
kakor lani

ko pa nahtšiht pride
se vedno vprašam:
a te bom še dolgo kopal
a bom omagal pred penzjonom
al' bom do takrat garal
in sam Bog ve
kaj mi dela žena
noči so dolge
vse predolge
moj sosed pa pod kožo
je krvav







KRIZA

Prav malo mene briga:
danes ne bo plače
sinu hlače
ženi bundo moram kupit
kaj pa zima
gospod direktor
žalostna je taka
da spet
prisiljeni smo iti v štrajk!

Ne bo zastonj se delala več tlaka!











NI RES


Ni res,
da štrajkajo samo lenuhi!
ni res,
da suhi smo ostali
brez denarja,
ni res,
da našega mesarja sin
ne mara policije

le to je res
da časi so ostali taki
da časi so ostali enaki
da nam ostali so bedaki
da ostali so enaki



 

Pojoči Kamenčki - O Konju








HOČEM KONJA



dajte mi konja
pa dam vam cekin
nočem hoditi po travi!
vedno
ko sreča me kak potepin
vedno me mahne po glavi...

 


 
 
 
 

Pojoči Kamenčki - Iskrice



PRIJATELJEM

Kako vas je posrkal vase svet...
Le kdo mi še ostane ?!




KOLEGOM PESNIKOM

Le kdo še ljubi poezijo?
Vi in jaz!
Ja.
Pa še moja mama, pa vaše mame tudi...





SOVRAŽNIKOM

 
Kako lep občutek,
ko množice mislijo nate.






 

Pojoči Kamenčki - O tem in onem

 



TIŠINA



sredi sivih skal
v nebo kipečih
iz dneva v dan
stoji viharnik
trdno
in
pokončno
uživa v tišini
na jutri
ne misli

samo oblak
en pisan grom
in
trud bo pokončan
samo vihar
in
vse bo preč
tišine
nikdar več





ZABAVA


vzdrušje miruje
teče le vino - teče čas
govoriš velike besede - meni
a nočem ničesar dojemati

zamolkel prostor
glasba dviga utrip

prazne oči strmijo in
brišejo vse pred rdečo steno
cigareta veže trenutke v dolgčas
v meni obup

in še ena noč odhaja v dan
ostaja le pepel
kot vedno

vedel sem
pa kaj...






MORA



Znojim in
premetavam se po postelji.

Groza me je.

Spet sem ubijal,
čeprav vem,
da ne smem -
da nimam pravice
odločati o življenju
in smrti.

Vedno se borim
za mir,
za svobodo duha,
za kraljestvo ljubezni,
za resnico,
ki v srcih ljudi
še ni zaživela.

Danes pa spet ubijam!
V napad!

SMRT komarjem!
SMRT VSEM,
ki mi ne dajo spati!







PISMO



prišel sem
ni ga bilo

pogrešam
želim in hočem

vendar bom
jutri mogoče

mogoče le
dočakal

prispelo bo
vem da bo

njeno pismo








MONOLOG




daj mi en trip
pa bom napisal pesem

želim imeti sladke borovnice

kaj nočeš !?
prav !
pa se ne grem

mogoče se med sabo ne poznamo

to ni biljard
kar misliš da je metla

seveda ga imam
ampak ni moj

rdeča škatlica želi pijače

zakaj si morski pes ne brije dekolte

hočem mir
odjahal bom v kahli

držim ga !
primi !
spet me tepe

kar plavajte
obalo sem ukradel

brez seksa prosim
vzemite banane

le pridi k meni
da ti preštejem ves tvoj klorofil

ne znam ubijati
zato pa lepo pojem

imamo še pred sabo pol noči

nevihta je predivja
prepuščamo se plimi
le plavajmo
dokler so zvezde močne







ODHOD


prišla je ideja
izcimil se je škrat
poreden

hotela je oditi -
brez slovesa
brez kesanja
brez odstopanja...

bilo je pozno
in na oči
mu pade mrak
ve se
pijan je bil
pa res ni čudno
da včeraj
ob polnoči
jo vzel je vrag...




 

Pojoči Kamenčki - O Pesniku





EGO


Rekla mi je mama:
Sin, ti si neroda!
Res je;
takšen bom ostal.
Oče mi je rekel,
lenuh da sem.
Res je;
imel je prav!

Ti si pesnik!
Beži no, prismoda;
res je,
trudim se, a žal
vem le to,
če bil bi goba,
v gobji knjigi
na trinajsti strani
prijatelj
to bi bral:
majhen, težko opazen,
brez okusa,
pogojno užiten,
slabo prebavljiv,
vendar strašno trdoživ.