Tukaj pokukaj ...


Človek nikakor ne more živeti brez zraka, jedi in pijače. Lahko je sicer brez vere, brez prijateljev, brez ciljev in brez dela. ... Lahko životari tudi brez umetnosti in poezije ... Toda ali ima takšno življenje sploh kakšen smisel?






torek, 12. februar 2008

Pojoči Kamenčki - O delu






PESEM STAREGA KNAPA


od zore pa do dveh
mi traja tlaka
utrujen sem in zbit
da se mi meša
iz dneva v dan
iz leta v leto
me muči šiht
da prosti čas
porabim le za spanje
živi me kruh
pa špeh
pa tu pa tam kak pir

v drugi smeni se mi
gravža šiht še bolj
ferzac je še bolj črn
in fale še bolj težke
kamerati bolj so tečni
in štajger spet pijan
in prvopisan spet je
v bolniški
spet sam za vse sem
kakor lani

ko pa nahtšiht pride
se vedno vprašam:
a te bom še dolgo kopal
a bom omagal pred penzjonom
al' bom do takrat garal
in sam Bog ve
kaj mi dela žena
noči so dolge
vse predolge
moj sosed pa pod kožo
je krvav







KRIZA

Prav malo mene briga:
danes ne bo plače
sinu hlače
ženi bundo moram kupit
kaj pa zima
gospod direktor
žalostna je taka
da spet
prisiljeni smo iti v štrajk!

Ne bo zastonj se delala več tlaka!











NI RES


Ni res,
da štrajkajo samo lenuhi!
ni res,
da suhi smo ostali
brez denarja,
ni res,
da našega mesarja sin
ne mara policije

le to je res
da časi so ostali taki
da časi so ostali enaki
da nam ostali so bedaki
da ostali so enaki



 

Pojoči Kamenčki - O Konju








HOČEM KONJA



dajte mi konja
pa dam vam cekin
nočem hoditi po travi!
vedno
ko sreča me kak potepin
vedno me mahne po glavi...

 


 
 
 
 

Pojoči Kamenčki - Iskrice



PRIJATELJEM

Kako vas je posrkal vase svet...
Le kdo mi še ostane ?!




KOLEGOM PESNIKOM

Le kdo še ljubi poezijo?
Vi in jaz!
Ja.
Pa še moja mama, pa vaše mame tudi...





SOVRAŽNIKOM

 
Kako lep občutek,
ko množice mislijo nate.






 

Pojoči Kamenčki - O tem in onem

 



TIŠINA



sredi sivih skal
v nebo kipečih
iz dneva v dan
stoji viharnik
trdno
in
pokončno
uživa v tišini
na jutri
ne misli

samo oblak
en pisan grom
in
trud bo pokončan
samo vihar
in
vse bo preč
tišine
nikdar več





ZABAVA


vzdrušje miruje
teče le vino - teče čas
govoriš velike besede - meni
a nočem ničesar dojemati

zamolkel prostor
glasba dviga utrip

prazne oči strmijo in
brišejo vse pred rdečo steno
cigareta veže trenutke v dolgčas
v meni obup

in še ena noč odhaja v dan
ostaja le pepel
kot vedno

vedel sem
pa kaj...






MORA



Znojim in
premetavam se po postelji.

Groza me je.

Spet sem ubijal,
čeprav vem,
da ne smem -
da nimam pravice
odločati o življenju
in smrti.

Vedno se borim
za mir,
za svobodo duha,
za kraljestvo ljubezni,
za resnico,
ki v srcih ljudi
še ni zaživela.

Danes pa spet ubijam!
V napad!

SMRT komarjem!
SMRT VSEM,
ki mi ne dajo spati!







PISMO



prišel sem
ni ga bilo

pogrešam
želim in hočem

vendar bom
jutri mogoče

mogoče le
dočakal

prispelo bo
vem da bo

njeno pismo








MONOLOG




daj mi en trip
pa bom napisal pesem

želim imeti sladke borovnice

kaj nočeš !?
prav !
pa se ne grem

mogoče se med sabo ne poznamo

to ni biljard
kar misliš da je metla

seveda ga imam
ampak ni moj

rdeča škatlica želi pijače

zakaj si morski pes ne brije dekolte

hočem mir
odjahal bom v kahli

držim ga !
primi !
spet me tepe

kar plavajte
obalo sem ukradel

brez seksa prosim
vzemite banane

le pridi k meni
da ti preštejem ves tvoj klorofil

ne znam ubijati
zato pa lepo pojem

imamo še pred sabo pol noči

nevihta je predivja
prepuščamo se plimi
le plavajmo
dokler so zvezde močne







ODHOD


prišla je ideja
izcimil se je škrat
poreden

hotela je oditi -
brez slovesa
brez kesanja
brez odstopanja...

bilo je pozno
in na oči
mu pade mrak
ve se
pijan je bil
pa res ni čudno
da včeraj
ob polnoči
jo vzel je vrag...




 

Pojoči Kamenčki - O Pesniku





EGO


Rekla mi je mama:
Sin, ti si neroda!
Res je;
takšen bom ostal.
Oče mi je rekel,
lenuh da sem.
Res je;
imel je prav!

Ti si pesnik!
Beži no, prismoda;
res je,
trudim se, a žal
vem le to,
če bil bi goba,
v gobji knjigi
na trinajsti strani
prijatelj
to bi bral:
majhen, težko opazen,
brez okusa,
pogojno užiten,
slabo prebavljiv,
vendar strašno trdoživ.


 

Povem ti nekaj lepega ...

 
 
POVEM TI

Resnično te ne želim spremeniti
Ker ti zaupam, da veš kaj hočeš

Te ne želim spremeniti
Ker sem se te naučil sprejemati
Takšno kot si

Resnično te želim prositi
Da tudi ti mene ne spreminjaš več

Te želim prositi
Da ne ugibaš kaj mislim

Prositi te želim
Da verjameš samo svojim dobrim občutkom
Tudi takrat
Ko se bodo pota ločila
 
 
 

POKLIČI ME

Pokliči me vedno
Ko misliš name
Saj veš da to potrebujem

Pokliči me
Četudi ni razloga
Če je sploh kdaj lahko tako?

Tako sem sam
V tej množici ljudi

Tako sem sam
Odkar te ni

Tako sem sam
Odkar me ni




NIKOLI NE RECI NE

Nikoli ne reci ne
Ker ti ne bom dal dveh možnosti

Nikar ne dvomi vame
Ker te to uničuje

Ker čreda belih konj hiti
Novemu svetu naproti

V sedlu jaz
V sedlu ti

Ti to ni več dovolj?

 
 


IMEL SEM PRIJATELJA

Ne verjameš?
Res sem imel prijatelja
Čeprav se čudno sliši

Imel sem prijatelja, - res
Čeprav sem zdaj stalno sam

Skupaj sva hodila
Po najinih poteh temine
Svetlobo sva videla
Povsod okrog

-----

Odšel sem in ti si jokal
Nisem se več obrnil
A sem vedel vse

Zdaj sem se vrnil
Vedoč, da te ni več

Brez sramu, brez obljub
Samo da veš
Da sem tu
 
 
 
 

MEDITACIJE POLNE LUNE IN SEVERNEGA KRIŽA



 
000 - BETEL

leživa na jasi sredi gozda
mesečina polne lune
na popku čutim tvoje lase
galaksije se vrtijo nad nama
tako sama sva
tako sama
vendar skupaj ob robu sveta

pogled ne seže dovolj globoko
da bi zajel veličino
prsa se trudijo zajeti dih neskončnosti
vse tja do severnega križa

nihče ga še ni videl
pa vendar mora biti
nikakor ni mogoče
da svet drži pokonci ena sama laž

modrina migeta
črnina je skrivnostna
le ti in jaz
mar to je vsa skrivnost sveta



 

I. - SEANSA

tičim v kalni vodi
okoli mene reka
kam nosi tok življenja vse ljudi
nihče se ne ustavi
ne dojame cilja
ki zgine takrat
ko ga že drži

boš pustil toku
naj skrbi za tebe
da te bo butal ob čeri
boš gledal bedo
in se ji boš čudil
dokler ne zgrabi te
in umori



 

II.- EKSODUS

posadil sem dreves obilo
dva sina dal mi Bog
in knjigo
a zadovoljstva ni
le ena laž več
ki greni

nečimrnost je in
lovljenje vetra
in ni ga kraja
ne početja
da premaga to gorje




 

III. - FRANCETOVA TRAVMA

Ko brez inspiracije okrog divjam
prijat'ljev sploh ne briga - kam.
Ne marajo sploh vedet zame
in zaradi njih
lahko me kar hudič vzame!


Zato pa zame najti ni smeri.
Kar zna bit’ blizu,
se mi daleč zdi.
In res ne vem,
ne znam,
kako naj sam
dosežem rob poti.





 
III. - JIN

moj bog je denar
si rekla
on me osrečuje
kadar čutim njegovo prisotnost
in me žalosti
kadar se ne ozre name
le na njegovem oltarju
najdem dovolj okusno
žgalno daritev

veš
poznam tvojega boga
slab bog je to
dobro ga poznam
kajti on je že dolgo moj hlapec

zelo je nezanesljiv
nepredvidljiv
izdajalski
ko ga najbolj potrebuješ
ga ni
ko računaš nanj
ga boš zastonj iskal

zato trdo z njim ravnam
stalno je pod kontrolo
da vsaj nekaj naredi

resnično ti pravim
komaj čakam dan
ko bom lahko nezvestega hlapca odpustil




 
IV. - BERSEBA

stojim na skali trdni
okoli mene reka
ki nosi nit življenja vseh ljudi
nihče ustavit se ne more
cilja ne dojet
saj zgine takrat
ko moral bi ga ujet

pijem vodo tvojega vodnjaka
ušel sem toku
ne bo me butal več nikoli ob čeri
bom gledal bedo
a ne bom se čudil
vidim vse z duhovnimi očmi

ni človeku dano
čisto vse umeti
tudi pot njegova
trhla je in se gubi
vse kar ima
je v srcu zbrano
kar mora
se pač naj zgodi




 
V. - NA POTI

Če bi brcnil vsakega psa,
ki laja name,
ne bi prišel daleč.

Če bi bral vse knjige
za katere pravijo, da so dobre
bi postal zmeden.

Če bi jokal za vsemi žalostmi
tega sveta,
bi mi solze zastrle jasen pogled
v prihodnost.

Zato ne jokam, ne berem in ne brcam;
ampak vztrajno korakam proti zahodu...