Tukaj pokukaj ...


Človek nikakor ne more živeti brez zraka, jedi in pijače. Lahko je sicer brez vere, brez prijateljev, brez ciljev in brez dela. ... Lahko životari tudi brez umetnosti in poezije ... Toda ali ima takšno življenje sploh kakšen smisel?






petek, 16. junij 2017

TEBI, BRAT MOJ






Moj brat, besede so nevarne, kajne!

Zato čuvaj svoje misli,

brzdaj svoje besede,

ravnaj svoje poti,

odvrzi hrepenenje in pohlep.



Hrani se s čistimi mislimi,

živi za ljubezen in podari upanje s tolažbo

vedno in povsod.



Tvoj svet bo prerasel meje tvojega srca,

tvoje misli bodo večje od teme tega sveta.

Ti boš postal mali,

ostala pa bo ozka pot,

ki bo prerasla v cesto

in cesta bo postala morje,

in morje bo postalo ocean.


petek, 03. marec 2017

PREROK





Tvoj prerok sem, Gospod!
Ti vodiš moje korake,
vodiš moja pota
pa mi kljub temu ni lahko.

Ljudem si zamašil ušesa,
da ne slišijo,
zameglil si jim vid,
da ne vidijo,
udaril si jih s temo,
da v svetlobi dneva tavajo
in se spotikajo.

In jaz naj jim govorim o svobodi?
Kako dolgo še, moj Gospod?

Saj ne morem molčati, ker vem!
Saj ne morem hoditi, ker se mudi!

Zato tečem!
Čez polja, travnike in livade.
Skozi mesta, vasi in dežele.
Tvojo besedo kričim povsod,
naj poslušajo ali ne,
naj uvidijo ali ne.

Tukaj sem,
zate vedno in povsod!


četrtek, 01. december 2016

Aforizmi




Vse spremembe se preizkušajo na malih ljudeh.

____ ...____







Kot policist in blondinka se tudi pozicija in opozicija ne moreta dogovoriti kaj pametnega.

____ ...____  
 



Demenca je najboljše zdravilo za popolno odpuščanje.

____ ...____  
 



Če bi lenuhi izginili, bi pridnim cena padla.

____ ...____   




Kadar imaš slabe misli, Bog to ve in to je sreča da ve samo on!

____ ...____  
 



Bili smo lepi, mladi, vitki in elegantni. Eleganca nam je ostala.

____ ...____  
 



Vse ovce se strižejo, črne nazadnje.

____ ...____  
 



Z malimi koraki prej obrabiš čevlje.

____ ...____  
 






Najbolje je biti zdrav in bogat, ker kaj ti bo revščina, 
če nimaš zdravja.

____ ...____  
 



Kdor se zadnji smeje, ne razume aforizma. 




četrtek, 26. februar 2015

Se dogaja




SE DOGAJA


Ko se moja misel pritaji

in postane senca same sebe,

zaman poskušam odgovoriti

na vsa vprašanja hkrati,

a vem da obstaja le en odgovor.


Če vidim tebe,

se tudi jaz zdim resničen.

Razjasniš mi nerealnost,

skrito v praznini,

ki jo nosim s seboj.


Slutim povezavo.

Stvari notri

svojo razlago najdejo sami,

kadar ne razložiš ti.


S pogledom čistim laž

v kateri skrivaš svoje občutke

ko mi igraš čisto resnico.

Gledam vate,

ti pa skozme,

da bi razumela bistva,

višja od človeka.

Vse presega moj razum.

Ti pa kot da veš več.


Včasih se zalotim,

da ni vse tako kot je bilo.

Če boš tudi ti odšla,

bom odšel še jaz.

Imam občutek nemira,

ko pomislim na to.


Dvomim v delček sveta,

ki ga čutiš in nosiš znotraj.

Tvoj posmeh nakaže,

da ni preteklih skrivnosti.

So le zakopane pod kupi skrbi,

da ena sama misel ne more prodreti.

Nočem da odideš,

to vem že dolgo.

Takšna bodi, da bom verjel,

da bom čutil in dojel.

Predanost  in ljubezen.

Si del mojega življenja,

ko hlastaš za lastnim zrakom,

včasih si misel,

ki me navda z močjo.

Včasih si vse to,

kar ne znam biti jaz.

Vsrkaš šibkosti in jih uničiš.

Nisi močna,

ti si oseba z močjo.



sreda, 25. februar 2015

Druga številka




DRUGA ŠTEVILKA


Nočem več vedeti prave številke,

sem že spoznal,

da si tam le še senca,

ko hodim v tvojih mislih,

nepretrgoma gor in dol.


Se sploh ne utrudiš,

ko ti tam pojasnjujem realnost ure in ure.


Bivam v tvojem svetu

in zdi se, da bistva tam ni,

ni več potrebe po moji misli,

ki udarja in ruši,

boža in celi.


Spet si bistvena tam ti.

Nova in drugačna.

Sedaj lahko verjamem,

da nikoli ne boš hotela oditi ven.


torek, 24. februar 2015

Prva misel




PRVA MISEL

Enkratna misel osramočenega razuma,

večkrat porezanega poguma,

razmišljanja ovitega v globine nedotakljivega.

Davno nekje mojega.

Mislim o nedotaknjenem,

a čutim da si ti tam že bila.

Mogoče mi kradeš razumnost,

mogoče razumeš reči

v katerih se zgubljam jaz.

Zaradi njihove globine,

ki me samo oplazi,

kot da je sploh ni bilo.


Ne zmorem te razumeti.

Ne znam dojeti tebe,

osebo v popolnosti.

Kako pojasniti tisto nekje globlje,

ker vse to čutim tudi jaz.

Močno čutim tvojo misel,

ko gre tesno mimo mene,

se me dotakne,

da te razkrijem preden storiš.

Lahko se srečam tam tudi s teboj.